Noč na zemlji

Albumi:

Blood bank EP, Bon Iver (Jagjaguwar)

Blue roses, Blue roses (XL Recordings)

Dark was the night, VA (4AD)

Embryonic, The Flaming lips (Warner Bros.)

Eskimo snow, WHY? (anticon)

Fever Ray, Fever Ray (Rabid Records)

Jewellery, Michachu (Rough trade)

Logos, Atlas sound (4AD, Kranky)

Merriweather post pavilion, Animal Collective (Domino)

Post-nothing, Japandroids (Unfamiliar, Polyvinyl)

Two suns, Bat for lashes (Parlophone)

Why there are mountains, Cymbals eat guitars (-)

xx, The xx (Young Turks)

Koncerti:

Animal Collective, 14. 3., Rolling stone, Milano

Bishop Allen, 23. 7., Acoustic Lakeside

Bon Iver, 15. 8., Haldern Pop

Coco Rosie, 29. 6., Letni oder Gala Hale

Petrol, 24. 9., Kino Šiška

Port O’Brien, 14. 8., Haldern Pop

Repetitor, 26. 3., Menza pri koritu

Sunset rubdown, 25. 9., Menza pri koritu

The Go! Team, 19. 6., Njoki festival

The Pains of being pure at heart, 5. 8., Rotown, Rotterdam

The Termals, 15. 8., Haldern Pop

To so bili moji najljubši glasbeni trenutki preteklega leta (vseh leakov albumov, ki še zares niso izšli, ni tu… pa bi lahko vsaj ene dva kar vnaprej napisal na tale seznam za naslednje leto. In vsaj tri koncerte :P).

Have phun in 2010! I know I will.

:*

Vir slike: catholicsensibility

 

Menza pri koritu izpolnjuje obljubo o seriji NuYu koncertov, ki bodo osredotočeni na mlajše bivšejugoslovanske bende, ki so se v zadnjem letu ali dveh zavili v pravo nahypeano sceno z  beograjskimi skupinami pod okriljem založbe Odličan Hrčak na čelu. Če smo morda glavni atrakciji, Petrol in Repetitor, imeli priložnost že kar parkrat videti v Ljubljani in drugod po državi, bomo tokrat priče tudi nekaterim ostalim, ki vsaj sodeč po posnetkih na medmrežju, sodijo ob bok omenjenima skupinama in predstavljajo inovativno, pogumno in vsekakor vredno ogleda v živo grupo glasbenikov.

V četrtek, 17. 12., bosta večer otvorila dvojec Ola Horhe z eksperimentalnim ambientalnim groovanjem z analognimi sintetizatorji ter bobni. Kljub temu da duo šele končuje s snemanjem prvega albuma, imata za sabo že kup koncertnih izkušenj, ki so očitno pripomogle k temu, da sta svoj nastop izpopolnila do te mere, da so jih bralci srbskega portala Popboks izbrali za koncertni dogodek leta 2008.

Sledijo jima Kriške, post-punkovsko usmerjeni Beograjčani, ki so nastali po razpadu bivših Zemlja broj 9. Na njihovem myspaceu se da slišati nekaj live posnetkov in en demo, ki obetajo mešanico hitrih ritmov in temačnega vzdušja v stilu Bernays propaganda.

Za vrhunec bodo poskrbeli danes že kar kultni Repetitor, ki smo jih spomladi v Menzi imeli priložnost videti dva dni zapored. Vsaj za prvega od obeh koncertov brez dvoma trdim, da je bil eden najboljših in najbolj energičnih nastopov, ki sem jih doživel na Metelkovi, z mano pa se bo gotovo strinjala velika večina takratnih obiskovalcev. Repetitor so izdali izjemen prvenec Sve što vidim je prvi put, ki ga bomo lahko ponovno slišali v živo, tokrat upam da z dodatkom novega materiala.

Repetitor v Menzi, 26. 3. 2009:

Dan za tem, v petek, bomo na drugem večeru NuYu najprej videli bas-boben duo Stuttgart Online, ki z zelo straight forward rokenrolom predstavljata prvenec Radost svakom domaćinstvu. Hitri in udarni ritmi so opremljeni z zabavnimi in nekoliko lažjimi, če že ne smešnimi besedili; samo počutje je torej precej bolj sproščeno.

Sledijo pa jima po-štirih-letih-ponovno-v-Sloveniji Obojeni program, ki bodo z mešanico electro-post-punka predstavili svoje družbenokritično razmišljanje in izjemno kul glasbo. Kronološko morda niso najbolj posrečeno usklajeni z oznako NuYu, zavisi skoraj tridesetletnemu obstoju in devetim studijskim albumom, a neglede na to - Obojeni program so en najpomembnejših in tudi trenutno najaktualnejših skupin iz področja bivše Jugoslavije, tako da je njihov nastop vedno dobrodošel. Letos so izdali nov album Kosmos u tvom srcu / Igračke se voze levom rukom, ki se ga da brezplačno downloadati preko njihovega myspacea.

Dokumentarni prispevek o skupini Obojeni program (v treh delih):

Na Metelkovi se nam torej obeta vrsta kvalitetnih koncertov, ki nas bodo za dva dni prestavili v Beograd, da doživimo tamkajšno trenutno aktualno alternativno glasbeno sceno. Več tega v prihodnje!

Vir & slika: Menza pri koritu

 

Pojutrijšnem, v sredo, 16. 12., se bo v metelkovškem Channel Zero odvil drugi Zuma fetival. Po lanskoletnem prvem, ki je potekal na Vrhniki, kjer ste si obiskovalci lahko ogledali nastope Willard Grant Conspiracy, Terryja Leeja Haleja, Chrisa Eckmana in drugih, se je tokrat organizator odločil za premik v prestolnico, tako da imamo vsi skupaj še en razlog manj, da ne gremo pogledat.

Festival je pravzaprav trojni koncert uglednih skupin Monotonix, Gatuzo in The Frictions, se pravi, da se nam obeta resna in dodobra naštudirana glasba, v vsakem primeru po svoje rokersko obarvana.

The Frictions so najnovejši projekt Chrisa Eckmanna, svojčas frontmana legendarnih The Walkabouts, enih začetnikov danes dodobra skomercializiranega in široko poslušanega žanra alternativnega countryja. Okoli sebe je zbral Luka Šaleharja (Kamerad Krivatoff, Silence, Niowt), Tomija Popita (Hic et nunc) in Bernarda Kogovška (Hic et nunc), kar samo po sebi priča o visoko kvalificiranem skupku glasbenikov, ki tudi v živo ne razočarajo. Sam sem jih ujel na Mudfestu pred dobrim mesecem in z lahkoto trdim, da gre za enega najbolje zvenečih slovenskih bendov, ki bodo brez dvoma zadovoljili tako pristaše bolj klasičnega rocka, kot tiste, ki imajo radi konotacijo indie glasbe.

Gatuzo je zagrebški blues/rock duo, ki je aktiven že deseto leto zapored. Minimalističen pristop z eno kitaro in bobni je zadnje čase precej aktualen, Gatuzo pa uspeva s preprostimi in hitrimi ritmi ustvariti kul atmosfero, ki jo sama označita za eksploziven rock. Za založbo Dancing bear sta izdala več singlov ter albuma Noge / Ruke / Glave ter !, na slednjega se bosta osredotočila na tokratnem koncertu.

Glavni gostje večera pa so izraelski Monotonix. Garažni rock trio iz Tel Aviva se lahko pohvali s turnejo s Silver jews, s katerimi so navezali stike ob njihovem obisku Izraela (ki ste si ga morda nekateri zapomnili iz dokumentarca o Silver jews, nedavno prikazanega na Pitchforku), in pa predvsem z dvema izdajama za kultno indie založbo Drag city. Z mešanjem klasičnega Led Zeppelinskega rokenrola ter stonerskih vložkov, bomo priča, če ne drugega, zelo glasnemu koncertu, ki ga bend najraje odigra pred odrom med poslušalci (sicer dvomim, da bo tako glasno in divje kot na Lightning bolt - kar je najbrž dobra stvar!).

Vstopnina znaša 8€. Se vidimo!

Več si oglejte in poslušajte na linkih:

• Facebook event

• Last.fm event

• strani bendov:

http://www.myspace.com/monotonix

http://www.myspace.com/gatuzohr http://www.gatuzo.com

• Slika: Channel Zero

 

V Celju vse bolj aktivno društvo za kvalitetno preživljanje prostega časa KOMOT (ki je krivo za poletni FACK na mestnem gradu) organizira prednovoletni koncert v mali dvorani Celjskega doma. Zabavo bodo otvorili letošnji klubski maratonci in varovanci Cheap tunes Loudspeaker alliance, nadaljevala jo bosta dva punkrock benda - Cops on bikes in A bit of all, osrednji gostje pa so indie pop/rock The Ghen iz Bistrice ob Sotli. Vstopnina oziroma prispevek za bende znaša skromnih 5€.

Opisi skupin:

THE GHEN (Bistrica ob Sotli): indie/progressive rock Ekipa iz Bistrice ob Sotli je sestavljena iz prekaljenih glasbenih mačkov, ki so prišli iz različnih bendov tamkajšnje dobro razvite in podprte scene. Najbolj jih zaznamuje njihova izvirna glasba, ki pa jo je težko popredalčkati, lahko pa rečemo da gre za indie bend, ki v svoje igranje vključuje različne prvine žanrov kot so grunge in stoner rock. Vse skupaj zveni kot dobro izpopolnjen zvok, kar so opazili tudi na Valu 202, ki so njihov komad vključili na kompilacijo Val 09-imamo dobro glasbo http://www.myspace.com/theghen

COPS ON BIKES (Celje): punkrock Po izdaji in predstavitvi demo plošče, celjski trio zabava na odrih po Sloveniji in brezkompromisno streže klasično punkrock glasbo. In tako bo tudi tokrat. http://www.myspace.com/copsonbikesband

A BIT OF ALL - AS PUSSY AS IT GETS (Žalec): acoustic Melodični hardcore punkerji iz Žalca, so v Celju že dobro poznani in predvsem dobro cenjeni. Tokrat se nam bodo predstavili z akustičnim projektom, ki so ga poimenovali As pussy as it gets. Ker gre za nov projekt, vsi nestrpno čakamo da ga predstavijo. Pustimo se presenetiti, vsekakor pa tega ne gre zamuditi. http://www.myspace.com/abitofall

LOUDSPEAKER ALLIANCE (Vipava): indie/garage/post punk Vipavski indie post punkerji so pred kratkim postregli s prvencem Continuous Error, ki ga brezplačno ponujajo na spletu, možno pa ga je nabaviti tudi v prijemljivi obliki. V Celju so se že predstavili v okviru Klubskega maratona Radia Študent v Kinu Metropol. Tokrat v dvoje. http://www.myspace.com/loudspeakeralliance

 

Ta četrtek, to je 19. novembra, bodo eni dveh najvidnejših predstavnikov slovenske neodvisne založbice Cheap tunes records, nikki louder, izdali svoj prvi album naslovljen Alain, I’m sorry. Verjamem, da izdelek težko pričakujemo vsi, ki smo v preteklih dveh letih videli noise rockerje na odrih po Sloveniji in bivši Jugoslaviji in ki smo radi poslušali že njihov EP Silent bird. Zagotovo zame en najtežje pričakovanih albumov trenutno!

Izdaja se bo zgodila, kot se spodobi, z uvodnim koncertom v Menzi na Metelkovi, v naslednjih tednih pa jih boste imeli priložnost videti tudi tisti izven prestolnice, ko bodo nikki louder izvedli krajši tour z najrazličnejšimi supporti slovenskih in hrvaških skupin, gotovo tudi vseh vrednih ogleda. V četrtek (pa tudi na drugih koncertih?) boste imeli priložnost za nesmiselno nizko vsoto 10€ kupiti vstopnico za koncert s svežo vinilko IN cd-jem novega albuma - v pravem cheap tunes spiritu, torej!

Še datumi ostalih koncertov iz myspacea:

• 20 . nov. MC Postojna (+ Klopka za pionira)

• 21 . nov. MKC Koper (+ Y, Klopka za pionira)

• 26 . nov. Medika, Zagreb (+ Hexenbrutal)

• 27 . nov. This Fire party, Metropol Celje (+ S3ngs, Nerd smile)

• 15 . nov. Gustaf, Pekarna, Maribor (+Hexenbrutal)

Vir, slika: Cheap tunes

 

Samo kratko povabilo na jutrišnji koncert odlične eksperimentalne rock skupine Sunset rubdown iz Montreala. Spencer Krug, idejni vodja benda, je sicer tudi eden dveh glavnih piscev glasbe uspešnih Wolf parade, ki se žanrsko posledično precej skladajo s Sunseti, le da so slednji z bolj kompleksno in epic zgradbo skladb in večjo mero instrumentalnih vložkov nekoliko manj konvencionalen glasbeni obrok, zato nikakor manj poslušljiv!

Nastop v živo je garantirano eden najboljših, ki jih morete doživeti, zato si hitro rezervirajte vstopnico (10e, na dan koncerta 13e). Pred kanadčani bodo nastopili theLIFT iz Krškega.

Še link recenzije zadnje plošče Dragonslayer na RŠ in eventa na last.fm.

Us ones in between:

Vir slike: analogartsensemble

 

Izsek intervijuja z Gregorjem Tomcem v Delu, december 2007:

V: Mestni svetnik Peter Sušnik je na ponedeljkovi seji mestnega sveta med razpravo o osnutku ustanovnega akta Centra urbane kulture Kino Šiška dejal, da ve, kaj je urbano in kaj kultura, a pojmov ne zna povezati. Mu lahko pomagate?

O: Absolutno. Ni naključje, da vemo, kaj je to gledališče, opera in filharmonija, ko pa gre za urbano kulturo, nam ni povsem jasno, kaj predstavlja. Ta je bila vedno atomizirana, odvisna od posameznikov, ki so na trgu delali sami in poskušali ustvariti individualno kariero, ne glede ; institucionalne razmere. Kino Šiška bo to poskusil popraviti tako, da bo ponudil infrastukturo, do katere bodo imeli ti različni ustvarjalci dostop po nekomercialni ceni. Subvencije za del tega programa, da ne bodo odvisni samo od trga, dolgoročno informacijsko in normativno podporo, da bodo delali pod vsaj približno izenačenimi pogoji kot zdajšnji državni uradniki v kulturi, ki igrajo za mesečne mezde. Kdo so ti ljudje v glasbi, je jasno. Zakaj tega nismo zapisali v statut, tudi – razmere bodo čez pet, deset let drugačne. Zadnja stvar, ki jo hočemo v Kinu Šiška, je, da bi imeli čez desetletje v njem rock kot »klasično« glasbo, mularija pa bi si morala priskrbeti nov Kino Šiška.

Prejšnjo soboto sem prvič videl in (predvsem!) slišal nov, težko pričakovan in skorajda utopično opevan prireditveni prostor v Ljubljani, Center urbane kulture Kino Šiška na Trgu prekomorskih brigad. V zadnjih dveh letih, odkar se intenzivneje udeležujem raznovrstnih koncertov v mestu, je bil obstoj in odprtje Kina Šiške stalnica pogovorov in tarnanja po kvalitetnem prostoru, kamor bi privabili tudi srednje velike skupine, se pravi tiste, prevelike za Metelkovo in premajhne za Križanke/Halo Tivoli. Na koncu sem bil popolnoma prepričan, da se objekt ne bo nikoli zares renoviral in odprtja ne bo, hehe, pa se je!

O samem prostoru imam trenutno izključno pozitivne misli; od urejenosti in profesionalnega odnosa osebja, do norega zvoka v Katedrali (veliki dvorani), ugodne lokacije in kar je morda najpomembneje - ponudbe, ki obljublja visok standard glasbenih doživetij. Če že morda ni veliko število napovedanih izvajalcev, ki bi me žanrsko grozno zanimali (no, tu so zaenkrat Mudhoney, Lydia Lunch, Dälek, Isis, Porcupine tree), je vseeno ob pogledu na prihajajoč program moč dobiti občutek, da so na njem le imena izjemnih glasbenikov na svojem področju in da se programski šefi Kina Šiške ne bodo dali komercialno prodati in pustiti, da center urbane kulture postane nov zabaviščni hlev (po zaprtju starega) za poslušanje enih in istih brezveznih in prevečkrat slišanih skupin iz doma in tujine.

Kljub vsemu pa upam, da se ne bo preveč koncertov po nepotrebnem sililo na novo lokacijo; predvsem imam v mislih manjše skupine, ki jim Metelkova s svojim vzdušjem in avtentičnostjo ustvari marsikdaj neprecenljiv ambient. Zato mi morda ni preveč všeč, da se današnji prvi YU GO! s Petrol, We can’t sleep at night in Damirjem Avdićem odvije tam, pa mi je toliko bolj, da jutri Sunset rubdown nastopijo v Menzi. In pa - Air v Hali Tivoli, kaj je s tem?!?!

No, v vsakem primeru, upam, da se tudi na novi lokaciji pogosto srečamo!

Vir intervijuja: DELO

Slika: Daily dose of colours

 

Pa ne mislim tisti vsakdanji collateral umor ali uboj nekega statista, ne mislim na trilerje, kjer je vsepovprek streljanja in klanja in podobnosti. Mislim na filme, kjer je epilog zaokrožen s kvazi poučno noto: umor je rešitev.

To pišem po ogledu podpovprečnega krimiča 88 minutes (največji plus filma je, da pomenljivo traja le teh 88 minut, hvala bogu ne več) Jona Avneta izpred dveh let, v katerem Al Pacino igra univerzitetnega profesorja forenzičnega psihiatra, kateremu po besedah neznanca s telefona grozi smrt čez slabo uro in pol, ker je zaprl napačnega serijskega morilca. Po kupu prepredvidljivih twistov in očitnem razkritju morilca že v prvi polovici filma se vse skupaj sprevrže v shananigan telefonskih klicov in patetičnih dialogov, ki se končajo s heroičim strelom v glavo enemu bad guyu in smrtonosno injekcijo protagonistu v zaporu, ter zaključnemu govoru, ki poudaraja pravičnost in svobodo.

Drug film, ki se mi zdi podobno zgrešen po konceptu, je Tykwerov zadnji projekt The International s Cliveom Owenom in Naomi Watts. Film, ki kljub katastrofalni igri in nezabavnemu scenariju nekoliko pritegne z dobro kamero in par fascinantnimi Bourneovskimi kadri, se po kopici spletk okoli vpletenosti najvišjih svetovnih političnih akterjev v korupcijo in izsiljevanje elitnih evropskih bančnih sfer konča z eksekucijo nekega predsednika luksemburške banke, kjer scenarist Eric Singer dá v vednost, da so ti ljudje nad zakonom in je to pač edini način rešitve. Nekakšen Batman, ki hladnokrvno mori.

Kaj točno je s tem trendom v popularnem holivudskem filmu, si ne želim predstavljati, mi je pa žal, da se poleg The Life and death of David Gale in Dead man walking pravzaprav ne spomnim dobrega filma na tematiko smrtne kazni. Začenjam gledati Oz!

 

Naslednji petek, to bo 19. junija, se v Ajdovščini prične dvodnevni poletni glasbeni festival Njoki summer festival, kjer nas bodo organizatorji prepričali s pestrim izborom bendov različnih žanrov, med katerim izrazito izstopajo britanski indietronic-hiphop inovativci The Go! Team, ki ste jih nekateri morda ujeli na lanskem zagrebškem INmusic festivalu. O tem pomembnem in vplivnem kolektivu je pravzaprav težko kaj konkretnega ubesediti, ker v njihovem primeru zares velja, da jih enostavno morate slišati for yourself. Dva bobnarja, ogromno funky synthov, kup zabavnega sample-anja in vsesplošnega proizvajanja Zvoka, prek vsega pa prebrisani vokali/rapanje Ninje.

V ogled priporočam spodnja dva videa, kjer vas morajo prepričati z živim nastopom, in branje intervijuja s kreativnim vodjem Ianom Partonom iz 2005.

Everybody’s a VIP to somebody (live from Coachella 2006):

Ladyflash (video):

Vstopnice se dajo kupiti samo za njihov nastop (ni potrebno kupiti celodnevne za petek, vkolikor to slučajno ne želite) in stanejo le 10€ - in your face vsem organizatorjem Röyksopp ali Morcheeba, za katere je potrebno odšteti bistveno več kot celo za dvodnevni obisk primorskega festivala, na katerem lahko poleg Go-ov pogledate še kup dobrih skupin (The Toasters, Dubioza kolektiv, …) in pojeste ogromne količine prvovrstnih njokov. Več si preberite na uradni spletni strani in poglejte na youtube kanalu festivala.

Se vidimo!

Slika: autopia

 

Ameriška adaptacija Gervaisove situacijske komične mokumentarne serije The Office je v marsičem prerasla izvirnik. Čeprav milejša, ko gre za homofobične opazke in izjave, je z bolj kompleksno zgradbo in obširnejšim razvojem (za kar je seveda krivo dejstvo, da gre proti koncu že peta sezona!) prinesla kup zabavnih prigod in značilnih gibov, ki smo se jih v vsem preteklem času navadili in jih vzljubili v svoji neposrečenosti. Kar pa je morda najpomembnejša razlika med izvirnikom in priredbo, je večja vloga stranskih likov in njihov prispevek k toku dogajanja. Tako si serije ne želim predstavljati brez Kevina, Stanleyja, Angele, Phyllis, Kelly, Oscarja, Andyja, Ryana, Meredith, Creeda in seveda Tobyja, ki poleg glavnih štirih akterjev tistih dobrih 20 minut napravijo zares neprecenljivih.

Pozornost jim je NBC izkazal že z internetno-predvajanimi webizodami in kupom drugega video materiala, na spletu pa lahko najdemo tudi obširne bloge Creeds Thoughts, Meredith’s Sex and the electriccity blog in Schrute-space. Tako izvemo, kako je Creedova neustavljiva želja po kraji povezana z ljubeznijo do glasbe, kako bi Dwight pometel s pirati, dekleta pa lahko preberete vrsto pametnih seks/ljubezenskih-nasvetov, ki so nekoliko bolj street-wise kot tisti v vaši vsakdanji trač reviji.

Ryanu očitno ni uspelo sveta zavarovati pred Creedovimi mislimi!

Vir: NBC

Slika: watchingsitcoms