Noč na zemlji

Naslednji petek, to bo 19. junija, se v Ajdovščini prične dvodnevni poletni glasbeni festival Njoki summer festival, kjer nas bodo organizatorji prepričali s pestrim izborom bendov različnih žanrov, med katerim izrazito izstopajo britanski indietronic-hiphop inovativci The Go! Team, ki ste jih nekateri morda ujeli na lanskem zagrebškem INmusic festivalu. O tem pomembnem in vplivnem kolektivu je pravzaprav težko kaj konkretnega ubesediti, ker v njihovem primeru zares velja, da jih enostavno morate slišati for yourself. Dva bobnarja, ogromno funky synthov, kup zabavnega sample-anja in vsesplošnega proizvajanja Zvoka, prek vsega pa prebrisani vokali/rapanje Ninje.

V ogled priporočam spodnja dva videa, kjer vas morajo prepričati z živim nastopom, in branje intervijuja s kreativnim vodjem Ianom Partonom iz 2005.

Everybody’s a VIP to somebody (live from Coachella 2006):

Ladyflash (video):

Vstopnice se dajo kupiti samo za njihov nastop (ni potrebno kupiti celodnevne za petek, vkolikor to slučajno ne želite) in stanejo le 10€ - in your face vsem organizatorjem Röyksopp ali Morcheeba, za katere je potrebno odšteti bistveno več kot celo za dvodnevni obisk primorskega festivala, na katerem lahko poleg Go-ov pogledate še kup dobrih skupin (The Toasters, Dubioza kolektiv, …) in pojeste ogromne količine prvovrstnih njokov. Več si preberite na uradni spletni strani in poglejte na youtube kanalu festivala.

Se vidimo!

Slika: autopia

 

Ameriška adaptacija Gervaisove situacijske komične mokumentarne serije The Office je v marsičem prerasla izvirnik. Čeprav milejša, ko gre za homofobične opazke in izjave, je z bolj kompleksno zgradbo in obširnejšim razvojem (za kar je seveda krivo dejstvo, da gre proti koncu že peta sezona!) prinesla kup zabavnih prigod in značilnih gibov, ki smo se jih v vsem preteklem času navadili in jih vzljubili v svoji neposrečenosti. Kar pa je morda najpomembnejša razlika med izvirnikom in priredbo, je večja vloga stranskih likov in njihov prispevek k toku dogajanja. Tako si serije ne želim predstavljati brez Kevina, Stanleyja, Angele, Phyllis, Kelly, Oscarja, Andyja, Ryana, Meredith, Creeda in seveda Tobyja, ki poleg glavnih štirih akterjev tistih dobrih 20 minut napravijo zares neprecenljivih.

Pozornost jim je NBC izkazal že z internetno-predvajanimi webizodami in kupom drugega video materiala, na spletu pa lahko najdemo tudi obširne bloge Creeds Thoughts, Meredith’s Sex and the electriccity blog in Schrute-space. Tako izvemo, kako je Creedova neustavljiva želja po kraji povezana z ljubeznijo do glasbe, kako bi Dwight pometel s pirati, dekleta pa lahko preberete vrsto pametnih seks/ljubezenskih-nasvetov, ki so nekoliko bolj street-wise kot tisti v vaši vsakdanji trač reviji.

Ryanu očitno ni uspelo sveta zavarovati pred Creedovimi mislimi!

Vir: NBC

Slika: watchingsitcoms

 

Pred časom smo se kratkočasili z dražilnim napovednikom za novi film Spikea Jonzea Where the wild things are, katerega spremlja zvočna podlaga kanadskega baročnega pop kolektiva Arcade fire. Pesem Wake up je pravi himničen presežek in bi jo lahko pravzaprav vtaknil skoraj kamorkoli. Ko sem prebiral youtube za zabavnimi posnetki izvedbe le te, sem naletel na spodnjega, na katerem kanadčani nastopajo vkup z Davidom Bowiejem na neki neumni podelitvi nekih neumnih nagrad. Na trenutke zastrašujoča, a vsekakor prijetna podobnost vokalov Bowieja in Wina Butlerja napravi pesem še za eno stopnjo kulejšo.

Vir: youtube

Slika: philynews

 

Iz spletne strani ameriškega country-rock benda Wilco si lahko prenesete njihovo priredbo legendarnega folk kantavtorja Woodyja Guthrieja The Jolly banker. Če ste voljani, lahko donirate kak dolar neprofitni organizaciji Woody Guthrie Foundation and Archives za ohranitev del te kultne folk figure (Wilco priporočajo minimalno donacijo $2, če pa ste bankir/upravitelj denarnih skladov/borzni posrednik in ste just fine, pa naj bi ta donacija znašala minimalno $100.000). Seveda obstaja tudi tretja alternativa - skladbo prenesete brez donacije in se Woodyju in Wilco oddolžite kasneje!

Feist v pesmi na žalost ne poje, bržkone zaigra na kak inštrument.

Vir: Pitchfork

Slika: hahamusic

 

Kako jim uspe?

Zadnje dni na SiOL.net prebiram tu in tam članke o prašičji gripi in njenih posledicah. Sprva se mi ni zdelo nič posebej katastrofalnega, da se človek v članku zatipka in napiše ptičja namesto prašičja - ptičja gripa se je pred leti precej pogosto pojavljala v medijih in eno tako napako bi zlahka odpustil. Ko pa v vsakem drugem članku na to tematiko v razmaku parih povedi prebereš, da svet ogrožajo tko prašičja, ptičja kot tudi piščančja gripa (zadnji dve že nekaj časa nista aktualni), pa postaneš rahlo zaskrbljen. Ali začneš gledati vse post-apokaliptične filme tipa 28 days/months, Twelve monkeys ali Doomsday, da se kar se da dobro pripraviš na prihajajoče mesece, ali pa se enostavno razpizdiš nad nesposobnimi pisci na enem najbolje branih portalov v naši deželici (sicer bi raje naredil prvo, pa sem na tight schedule). Sicer potem sčasoma popravijo, ampak what’s done is done!

Da pa pokažejo, da ne gre le za enostavno nepismenost oziroma za kritično pomanjkanje lektorskih kadrov, pripopajo zraven ene od objav še sliko iz tiskovne konference Pirate bay modelov, članek pa naslovijo Oportunisti izkoriščajo prašičjo gripo s spamom - namigajoč na … kaj sploh?!??!?

Now this is some shameful shieeeeeeeet!

Vir in slika: SiLoL

 

Zadnje čase so precej popularne kompilacije. Po dveh divje hudih, dobrodelnih Dark was the night in War child heroes, sedaj ob dvajsetletnici svojega obstoja predstavlja svojo Merge Records, ena najvplivnejših neodvisnih rock založb v Severni Ameriki. Od leta 1989 so se pri njih zvrstili danes-že-legendarni glasbeniki skriti za imenih Neutral milk hotel, The Magnetic fields, Dinosaur jr., Spoon, Arcade fire, Conor Oberst, … and you will know us by the trail of dead, Camera obscura, Lambchop, Caribou, Destroyer ali The Clientele, pa še mnogi drugi morda manj prepoznavni po imenih.

Na kompilaciji SCORE! Twenty years of Merge Records najdemo dvajset pesmi, priredb svetovno priznanih severnoameriških skupin in posameznikov, vsakega s svojo priredbo pesmi založene pri omenjeni založbi. Tako najdemo gor The Apples in stereo s priredbo  Neutral milk hotel, Bright eyes s priredbo Magnetic fields, Broken social scene z The Clean, Death cab for cutie, Ryana Adamsa in Les Savy fav s priredbami Superchunk, The Mountain goats in Okkervil river z East river pipe, The New pornographers s priredbo The Rock’a'teens, Quasi s 3Ds, The Shins s Tenement halls, St. Vincent skupaj z The Natinoal priredi Crooked fingers, Ted Leo Roberta Pollarda in pa Times new viking, ki so se pogumno odločili prirediti Arcade fire (and it worked!).

Kup imen je tako velik, da se skoraj ustašiš poslušati kompilacijo, pa se izkaže, da niti približno ne doseže zaokroženosti in kvalitete prej omenjene Dark was the night, je pa še vedno zabavna zbirka in a-must-have vsakega ljubitelja katerega zgornjih bandov.

Vir: vsepovsod

Slika: dailyreader

 

Kevin Drew, gonilna sila kanadske superskupine Broken social scene, se je končno odločil posneti igrani film. Petnajstminutni filmič The Water bo premierno na ogled ta petek na Pitchforkovem teve programu, v njem pa igrajo Leslie Fiest, Cillian Murphy in David Fox, za glasbeno podlago pa je Drew izbral Feistino istonaslovno pesem. Trenutno pa si lahko na Pitchforku pogledate krajši interviju z obema članoma BSS o nastajanju filma, idejah v njem, pa o njegovi nadaljni karieri snemanja filmov in njeni želji igranja v spin-offu Deadwood.

Prav tako pa na pitchforkovem kanalu ne spreglejte izvrstnega 70minutnega dokumentarca Miroir noir o drugi kanadski nad-10-članski indie supersili Arcade fire, s kupom koncertnega materiala in behind the scenes posnetkov!

Slika: flickr

Vir: PF

 

Na RSQjevi strani si poglejte 20minutni dokumentarec o prekmurskih Psycho-path, posnet ob njihovi petnajsti obletnici obstoja. Intervijuje s člani dopolnjujejo posnetki s koncertov in videospoti za Dehydrated, Recognition in Air rager.

Kul. Še več tega, RSQ!

Vir: RSQ

Slika: Saša Hes

 

Freak folk je, če ne drugega, glasbeni žanr z najbolj kul imenom ever. Prvak v predalčkanju, allmusic.com ga ne priznava kot uradnega žanra, ampak tovrstne izvajalce raje opredeli kot alternative folk, experimental rock ali enostavno indie, ostali pa ga včasih imenujejo tudi anti-folk ali neo folk. Kaj vam (mi) je ljubše je, se ve, popolnoma nepomembno; važna je glasba.

V prihajajočem dokumentarnem filmu, pomenljivo naslovljenem The Family jams (Devandra Banhart je namreč o žanru dejal: “We’ve been thinking about what to call it, and we just call it the Family.”), bomo lahko spremljali tri pionirske izvajalce, omenjenega Banharta, Joanno Newsom in Vetiver, na ameriškem breakthrough touru iz 2004. Trailer napoveduje kopico live materiala in behind the scenes dogodivščin, kar je vedno dobrodošlo. Sicer bi bil nekoliko zaskrbljen, ker je tovrstne dokumentarce precej težko dobiti, ampak tu ni prevelikega dvoma, da na bibliji alternativnega ameriškega folka - Pitchfork, ne bi predvajali dokuja na njihovem TV kanalu.

Vir: Pitchfork news

Slika: audio gypsy

 

Nujen ogled oddaj na prenovljenem pitchfork.tv:

A>D>D: The Pains of being pure at heart, Crytal stilts, Vivian girls

PF Live: Wavves

In the studio: Dan Deacon

Special presentation: Dark was the night

Če ste prejšnji teden zamudili zabaven mokumentarec o Elliottu Smithu, tokrat v rubriki One week only nikakor ne spreglejte People party: Panda bear, doku o touru člana Animal Collective iz 2007.