Noč na zemlji

What is my perfect crime?

I break into Tiffany’s at midnight. Do I go for the volt? No - I go for the chandelier; it’s priceless.

As I’m taking it down, a woman catches me. She tells me to stop, it’s her father’s business. She’s Tiffany. I say no. We make love all night. In the morning the cops come, and I escape in one of their uniforms. I tell her to meet me in Mexico, but I go to Canada. I don’t trust her. Besides; I like the cold.

30 years later I get a postcard: I have a son, and he’s the chief of police. This is where the story gets interesting. I tell Tiffany to meet me in Paris, by the Trockadero; she’s been waiting for me all these years, she’s never taken another lover.

I don’t care, I don’t show up. I go to Berlin - that’s where I stashed the chandelier.

- The perfect crime, Dwight Schrute

Še video:

Slika: insidesocal

 

Uvodne sekvence v televizijske serije so svojevrsten fenomen in predstavljajo nepogrešljiv dodatek tej vrsti umetnosti. Kdo si še v življenju ni zažvižgal srhljive melodije X-files, komu ne gre intro v South park neizmerno na živce, da o tistem I’ll be there for you in Friends sploh ne začenjam… Spodaj je nekaj mojih najljubših uvodnih špic.

X files

The truth is out there, končni napis, ki je le ob najpomembnejših delih zamenjan z drugimi gesli, je danes tako legendaren, kot že omenjena melodija, tiste grozljive oči na koncu ali FBI znački Mulderja in Scullyjeve. Zagotovo moj najljubši in tudi svetovno najprepoznavnejši uvod v katerokoli serijo.

Weeds

Ko so v tretji sezoni ukinili uvod, oziroma ga nadomestili z neizvirnim kratkim napisom Weeds in obliko marihuaninega lista, nastalega iz neke random stvari v sceni, sem skoraj popizdil. Little boxes Malvine Raynolds je super komadič, v ozadju pa je duhomorno skicirano ameriško predmestno življenje. V drugi sezoni so glasbeno priredbo Little boxes za serijo posneli med drugimi tudi Death cab for cutie, The Decemberists, The Shins, Man man, Mates of state, Joan Baez in celo Rise against.

Six feet under

Ob ogledu te vrhunske uvodne sekvence takoj padeš v tisti morbidno nagajiv tragikomičen feeling, ki te potem drživ pokonci celih šest sezon. Poleg tega pa - nekdo je ravnokar umrl!

House MD

Mislim, da tu razlaga ni potrebna.

Flight of the conchords

Jao, Bret in Jemaine danes zvečer (in še kakšnega pol leta) na žalost ne nastopata :|.

Friends

Spremljajoča pesem je, kot nanizanka sama, postala pravi hit širom sveta. Najzabavnejši izseki iz prejšnjih delov se zamenjajo vsake toliko, wet dance in kavč pa sta vedno tam.

Dexter

Čeprav sem serijo nehal spremljati sredi druge sezone (takrat zato, ker sta se kregala lika Michaela Halla - Dexter in David iz Six feet under), me tale uvod še vedno navdušuje. Podobno kot pri Weeds - Showtime ne špara s kakovostjo.

The Sopranos

“You woke up this morning, got yourself a gun!“

The Office

Ta annoying melodija te dobro pripravi na Michaela in njegove vsakodnevne podvige.

The Wire

V bistvu mi je ta všeč samo zaradi tistega kamna, ki proti koncu prileti v kamero. To je tudi eden redkih prizorov, ki se ohrani skozi vse sezone, podobno kot pri Weeds pa je tudi pri The Wire pesem v različnih sezonah od različnih izvajalcev.

Te se spomnem zaenkrat, je pa gotovo še kakšna zabavna tam zunaj.

 

Zadnja dva ali tri tedne sem bil precej priden. Najprej sem v dobrem tednu obrnil vse tri sezone Arrested development. Teden dni Michaelove preprijaznosti, George-Michaelove nerodnosti, Gobovih ponesrečenih trikov, Lindsayinih oprijetih majčk, Maebyjinih masterplanov za ne-delo, Busterjevih neumnih pogledov, Georgeovega laganja, Lucilleinega popivanja pred zajtrkom, Lucille(II)ine vrtoglavice in seveda samega obstoja Tobiasa Fünkeja.

Kot da ni dovolj, da se serija nepreklicno konča takorekoč sredi epizode, Arrested development je bila do tedaj najbolj zabavna - ne, to mogoče ne. Najbolj hecna, hilarious, droll, funny, ridiculously laughable - serija, ki sem jo pogledal. Kadarkoli. To pomeni, da mi je bila bolj hilarious kot Friends, katerih deset sezon sem gotovo pogledal najmanj štirikrat. In to ni kar tako, da te čisto nepripravljenega doleti najbolj hecna serija ever ever. Ker vsi vemo, kaj pomeni dobra serija; no, vsaj vsi, ki ste podobno šibki, kar se tiče n-urnega vdajanja tej primitivni (?) obliki zabave.

Torej si lahko približno predstavljate mojo zadrego, ko sem bil s serijo gotov. Kaj sedaj? Nepotešen zaradi odrezanega konca nisem niti pomislil, da bi posegel po kakšnem konvencionalnem 90s sitcomu. Niti Seinfeld, ki pač velja za elito med morjem Will&Grace-type-thing humorističnih serij, mi ni dišal. Ker enostavno veš, kaj dobiš. Ne, da te té nanizanke niso sposobne zabavati kake pol ure na dan, mogoče se tu in tam celo naglas nasmejiš situacijski forici, ampak po ogledu Arrested development veš, da je zunaj še mnogo več. Kaj torej sedaj?

Odločil sem se za zelo tvegano potezo. Steve Carell je eden najbolj antipatičnih ljudi z najbolj antipatično faco z najbolj antipatičnim glasom. Poleg tega je komik, which only makes the thing worse. Tista vloga nerodnega in nesposobnega 40yearoldvirgina, Dana (in real life) ali Evana (Almighty) mi je ogabno bedasta in ji ne nasedem, sploh. Zadovoljivo neopazen in na trenutke v svoji indiferenci celo zabaven je v Little Miss Sunshine, pa tudi tisto ni bohvekaj. Zato seveda nisem nikoli niti trznil v smeri njegove adaptacije The Office, a kar sem spregledal je, da bi lahko ta rojeni antipatik svojo antipatičnost obrnil v svoj antipatičen prid. Pogledal sem uvodni del prve sezone ameriške verzije te inovativne serije in ugotovil, da je zunaj tudi nekaj, that can top Arrested development.

Michael Scott je karakirana verzija modernega ameriškega republikanskega volilca. Se pravi arogantnega hipokrita, ki se trudi biti odprt in ravno preko ponesrečenih poizkusov odprtosti kaže svoj debilizem. Seveda je vodja malomeščanskega obrata, v tem primeru prodajalne papirja. Rad poudari, da vodi zelo pisano druščino prodajalcev in računovodij; v kolektivu je en afroameričan, ena indijka in en mehičan, ki je povrh še homoseksualec. Na to raznolikost je pravzaprav ponosen. Njegov tesni sodelavec in najboljši salesman (v nekem februarju je bil tako dober, da so mu podelili kar dve plaketi za salesman of the month) je [tega se ne da opisat, noben superlativ tu ne zadostuje za oznako] Dwight Schruth, na račun katerega se z raznimi praktičnimi potegavščinami kratkočasi Jim Halpert. Kot naprimer s to, da zalije njegov spenjalnik v žele puding ali da plača vsem sodelavcem, da ga en dan kličejo Dwain. Pri teh prankih mu nemalokdaj pomaga Pam, tajnica, s katero Jim počasi (!!) a vztrajno plete več-kot-le-prijateljsko zvezo. V pisarni imamo še prijaznega Tobyja, ki ga Michael zaradi nadzorne vloge neizmerno sovraži, pa vojnega veterana Creeda, ki trpi za nanavadno obliko post-vietnamskega sindroma, zapito Meredith, Phyllis, poročeno z Bobom Vanceom iz Vance refrigerators, mladega interna Ryana, verskega fanatika Angelo in meni all-times-favourite lik, Kevina, ki je najbližje, kar je dejanski človek prišel animiranemu liku v risanki; res vrhunska igra Briana Baumgartnerja.

Štiri sezone The Office sem seveda pogledal takoj, ker je še bolj addictive, kot sem bil vajen. Bajdvej, vsi ki še niste, poglejte na uradni NBC strani t.i. webisodes, v katerih najdemo nekaj obrobnih zgodb stranskih likov. Zelo zabavno. Na kratkočasniku pa lahko pogledate, kako serija dejansko izvira iz japonske (not! ^-^)

Za razliko od Arrested development, ki ga ne bodo več snemali v obliki serije (naslednje leto naj bi posneli film, a je vse skupaj precej v zraku), se The Office vrača januarja z novimi epizodami. Do takrat imam še kup dela. Trenutno obračam genialno HBOjevo The Wire in pred mano so še štiri sezone Baltimorske zgodbe o real police, po tem si bom najverjetneje še enkrat ogledal The Sopranos, razmišljam pa tudi o ostalih HBO projektih, sploh Deadwood, mogoče tudi Rome ali Curb your enthusiasm. Slednjega, ko se mi bo ponovno potožilo po kvalitetnem humorju.

Za konec prilagam še dober in zabaven članek iz TV squad, ki so ga spisali ob novici, da bodo na Foxu ukinili Arrested development:

“You’ve heard the rumors. Emmy for Best Comedy, Golden Globe for Best Actor, WGA Award for Best Episodic Comedy - all of that be damned, low ratings deserve to be punished. And so Fox is probably on the cusp of cancelling Arrested Development. After all, as David Cross helpfully pointed out on The Jimmy Kimmel Show last month, Rupert Murdoch could make a lot more money off of a hip reality show like America’s Cutest Retards. Here at TV Squad, we have just one thing to say about that:

“Good Riddance!”

Yeah, that’s right. You heard me - we don’t want shows like Arrested Development sullying our beloved network. Face it, FOX - nobody wants to watch a character-driven comedy. We want traditional sitcoms that take place in living rooms. With couches. And lazy husbands and hot wives and mean-spirited children. Either that, or procedural dramas. Lots of them. Anything with forensics, you just keep coming. Reality is good too - let’s have more of those shows where attractive people eat bugs and poor people fight for prizes. In fact, just put those two shows together - make some hot bug-eating chicks fight over an unemployed factory worker, and then give the winning couple a makeover and a dream house. Then give us a shocking twist. Give us anything, as long as you take away Arrested Development.

We expected more from creator Mitchell Hurwitz - he is, after all, the man that brought us Golden Girls - and no one knows better than executive producer Ron Howard how well tried and true formula works. And yet, they expect us to watch a sitcom without a laugh track? It’s like, every single line is potentially funny, and some of them are funny in three or four different ways - how are you suppossed to know when to laugh? They can’t all be jokes … right? And even if they are, what are you suppossed to do? Watch the thing over and over again to glean jokes that flew past you the first time? It sounds to us like Arrested Development wants to reward viewers who are smart enough to remember old details and have the tenacity to careful pay attention to new ones. That’s elitist. We don’t like that.

In addition, the “scenes from the next episode” that appear at the end of every Arrested Development installment never actually appear in the following week’s episode. This is not only extremely unprofessional, but it’s just plain rude to promise something that you have no intention of delivering. I have personal testimonials from dozens of viewers who have been seriously traumatized by this cruel ploy on the part of the producers of Arrested Development - they’re trying to get people to tune in the following week for scenes that aren’t even there! Why would they trick us like that? We here at TV Squad don’t like to be tricked. We don’t think you do, either.

Arrested Development is a non-traditional, genre-bending, richly layered and intellectually complex character-based comedy. Plus, there’s a character named Job, but they spell it GOB - and that’s just blasphemous. For all of these reasons and many more, we think Arrested Development must be cancelled. Shows like this make us work hard, and that makes our brains hurt, and we don’t like that. We don’t need Arrested Development, and we don’t want it.

Join us, America, in mobilizing the effort to rid our television screens of such dangerous material. The sooner we get this thing off the air, the sooner we can all sit down, relax, pop open a cold one and bask in the soothing rhythms of America’s Cutest Retards. “

http://www.tvsquad.com/2005/03/14/cancel-arrested-development/

Slika1.

Slika2.

 

Vsi, ki podobno težko kot jaz pričakujete povratek formerly New Zealand’s fourth most popular guitar-based digi-bongo acapella-rap-funk-comedy folk dua Flight of the conchords na TV z drugo sezono istoimenske nanizanke, boste razočarani ob novici, da bi se naj le-ta začela vrteti šele v začetku prihodnjega leta.

Bret McKenzie in Jemaine Clement sta pred desetimi leti ustanovila comedy band Flight of the conchords in skozi leta pridobila kulten status humorističnih glasbenikov. Dvatisočpetega sta dobila na radiu BBC igrano oddajo, seveda naslovljeno Flight of the conchords, kjer sta s precejšnjo mero improvizacije predstavljala rock duo v Londonu, ki želi prodreti na sceno. Zaradi izjemnega odziva so ju pri HBO povabili, da ustvarita še igrano TV-serijo, s podobno tematiko. Tako v nanizanki igrata novozelandski duo, ki je pravkar prispel v New York in se želi uveljaviti navkljub kratkemu programu in precejšnji nesposobnosti nastopanja. V obeh šovih ju spremlja menedžer Rhys Darby in vsakič po en resnično devoted fan.

Izdala sta dva albuma, The Distant future in Flight of the conchords; na slednjem je 14 pesmi iz prve sezone nanizanke. Res, priporočam v poslušanje vsem fanom, ker se nasmejiš dvakratno: je noro zabavno samo po sebi, hkrati pa te spomni na najboljše trenutke serije.

 

Je slovenski prevod Showtimeove serije Weeds, according to Vikend magazin. Čeprav se mi hrvaški - Trava - zdi še bolj posrečen, je Gandža vseeno nadkul. Komaj čakam, da se kdo oglasi, kako ga moti pojavljanje takšnih necenzuriranih naslovov v vsakodnevnem časopisju ipd. …

Za vse, ki pa podobno kot jaz, komaj čakate 16. junij, ko pride ven prvi del četrte sezone:

Prepare yourself for a radically different show, though. When we pick up, Nancy and family are living in a small town near the Mexican border and her little operation has gotten a lot bigger. (TV Guide)

 

Čikaški alternativni glasbeni webzine Pitchfork je prejšnji ponedeljek začel s predvajanjem lastnega web video kanala Pitchfork TV. Stvar je šele dodobra začela laufati (je še v beta verziji), pa gor naletimo na vrsto zanimivih in kvalitetnih videov.

Program je razdeljen na štiri kategorije: Music videos, Shows, Pitchfork live in One week only.

Slednja je najbolj velikopotezna - na njej vsak teden najdemo nov celovečerni dokumentarec, in kot se spodobi so začeli z loudQUIETloud o reunionu Pixiesov, ki pa ste ga žal že zamudili. Ta teden ga je namreč nadomestil doku o touru Air ob izdaji kultnega downtempo albuma Moon safari, naslovljen Eating, sleeping, waiting and playing. To je, kot razumem, edina kategorija, katere videi ne bodo na voljo permanentno - kot sam naslov pove, se menjajo tedensko.

Pod Pitchfork live spadajo vsi koncertni posnetki (no, zaenkrat sta samo dva; A place to bury strangers in Jay Reatard) v klasičnem pomenu besede - se pravi s publiko etc., ki se pričakovano odlikujejo po hardkor dobri zvočni kvaliteti, pod Music videos pa najdemo različne glasbene videe, ki so seveda vsi prestali pičfork-filter in dejansko kul, sploh pa dvomim, da jih je verjetno zaslediti na kakšnem komericalnem glasbenem tv kanalu.

Shows je skupek vseh Pitchfork-produced oddaj - nekako tako, kot če gledate Gonzota na MTV TWO; Interview, ki je točno to, za kar se izdaja; Don’t look down - simpatičen koncertič na vrhu neke stavbe (čekirajte The Thermals!); Juan’s basement je miks intervijuja in live koncerta v Juanovi kleti (za to oddajo res ne gre predvidevati, če bo dejansko odštekana, ker je bilo do sedaj videti le Liarse, ki so takoalitako zmešani); Daytripping je nekakšen making-of video in vse kar pride zraven (Man Man so super), Special presentation pa so, kot kaže, vse ostale zadeve, ki jih nimajo kam posebaj vtaknit.

V glavnem - Pitchfork.tv je podobno kot sam webzine precej nekonvencionalna stvar, ki bo prepičala in navdušila vsakega ljubitelja alternativne neodvisne glasbe. Servirana je brezplačno (upam, da bo tako ostalo - nenazadnje je portal navdahnjen z indie spiritom) in visokokvalitetno (razni jutubi in guglvidei se skrijejo). Grab it while it’s still hot!

 

Pred par urami je padel zadnji del prve sezone te genialne serije in zdaj se mi enostavno ne da več učiti fizike, ker me zanima, kako serious je poškodba Nateove glave (no, nekaj hudo narobe ne more biti, glede na to, da zdrži še 4 sezone).

(Ponovno) ne vem točno zakaj Six feet under nisem pogledal nikoli prej, ampak (ponovno) mi je to skrajno simpatična zadevščina. Sedaj imam za pogledat še 50 55minutnih epizod, ne da bi moral pri tem čakat in klet do izida novega dela. Tako kot se sedaj pizdim, ko je konec sezone Weeds, Californication in Flight of the conchords, pa tudi tisti teden za čakat na novega Dexterja je kar naporen. Vmes sem poskusil z dvema deloma Showtimeovega Brotherhood, ampak to ni ravno to. Malce poceni deluje.

Navdušuje me dejstvo, da ima HBO na seznamu 21 originalnih serij. Če odštejem te, ki sem ji že pogledal (oziroma jih gledam), ter tiste, ki so bedne, nedvomno ostane še par prijetnih presenečenj. (predvsem me zanima The Wire)

Drugače mi je malo žal, da sem Six feet under odkril ravno v času, ko koristim zastonj mesec na itiviju (in v času kolokvijev :D)… ampak, I luv that feeling ob začetku vsakega dela, ko veš, da bo eden od tistih ljudi tam zdajzdaj umrl. Don’t you?

 

Heh… ravno končujem večer s Hankom Moodyjem iz Californication, o katerem sem malce pisal zadnjič. Pač, lik je zakon. Tole pa je začetek serije:

 

Ne vem točno zakaj Californication in Flight of the Conchords nisem začel spremljati prej. Ampak, kot je vselej pri teh serijah - čim kasneje začneš gledat, več imaš za pogledat. Tako da je to dobra stvar v bistvu.

Za več o vsebini vam priporočam opisa na kratkočasniku (klik in klik). Dodal bi le to, da sta obe stvari skrajno addictive in pa da je lik Davida Duchovnyja (agent Muller iz X-files) morda najbolj kul oseba, kar sem jih spoznal v tem fiktivnem svetu 7(&1/2). umetnosti.

Showtime in HBO res zmagata. Ko bom up to date z omenjenima serijama, bom pogledal še good guy - bad guy Brotherhood, v katerega kvaliteto ne dvomim. Govori o bratih iz irskega okoliša v ameriškem mestu Providence; eden od njiju je policaj, drugi gangster.

Showtimeov program je res impresiven. Poleg Californication in Brotherhood sta na sporedu seveda še enkratna Weeds, ki ravno končuje 3. sezono, ter Dexter, ki je na sredi druge.

HBOja pa se sploh ne upam lotiti, ker ima v rednem programu poleg Flight of the Conchords vsaj še 5 serij, ki so nedvomno dobre. In to tako raznovrstnih, da res težko zgrešiš.

 

V četrtek sem končal s četrtim delom tretje sezone Showtimeove serije Weeds. V bistvu so bili ti štirje deli pre-air, tretja sezona se je “uradno” začela enkrat te dni (zelo težko je razbrati iz webpagea… totalno nepregledno). Kakorkoli, Weeds je zgodba o mladi materi (odigra jo seksi Mary-Louise Parker), ki po moževi smrti ostane sama z 2 sinovoma, svakom in služkinjo v lepi upper-middle class hiši losendželeškega predmestja. Ker je prej za finančni dohodek skrbel mož, zdaj pa je kar naenkrat potreben nek income, se odloči, da se spusti v drug-deallerske vode. Dila travo.

Weeds ni high-bugget atrakcija, posneta je zelo preprosto (kamera je zelo direktna, zelo preprosti kadri), glasbe skorajda ni, razen občasnih vložkov komadov, ki pa res zadanejo. Zgodba je relativno preprosta in celo nekako patetična in naivna. Ampak ravno v tem je čar serije. Mary-Louise tako odlično odigra vlogo Nancy, da se nanjo takoj navežeš (prejela je en kup nagrad, v prihodnosti pa se bo pojavila v nekaj kar kul filmih, vsaj tako se zdi). V vsakem primeru pa je serija drugačna od everyday HBO/NBC/ABC serij. Ne pravim, da je najboljša, ali da te najprej zasvoji ali karkoli, ampak je pa mega gledljiva (26 20minutnih delov mine za čas posla… skoraj dobesedno).

Am… ja, tale youtube posnetek pa je v bistvu tisto, zaradi česa pišem o travah. To je intro credits, ki je v vsakem delu enak (no, v vsakem delu prve sezone je identičen, potem v drugi in tretji pa se video malce, ampak res malce, spremeni, pri komadu je pa tako, da ga vsakič odpoje in odšpila drug izvajalec… nekajkrat je tudi samo instrumental, ali pa v španščini ali kaj podobnega… res simpatično. In pa na Showlinovi uradni strani lahko celo predlagate lastno verzijo komada in zadanete $10000 in potovanje v LA :o)

Ok, this is it (it’s really pretty):