Noč na zemlji

Ok. Ne zdržim več. Obljubil sem si namreč, da za oba nova vesterna, 3:10 to Yuma in The Assassination of Jesse James by the coward Robert Ford počakam na DVDrip ali kaj podobnega; mogoče celo skočim v kino… Res težko pričakujem filma in za oba imam precej high hopes…

Ampak danes sem si ogledoval razne trailerje ipd. na youtube-u in zdaj ne zdržim več, ne da bi ukrenil nekaj glede tega. Zato bom na kratko povzel zgodbo o Jesseju Jamesu, enemu najbolj znanih in kultnih outlaw-ov ameriškega divjega zahoda. (zgodba 3:10 to Yuma ne temelji na resničnih dogodkih, ampak je izmišljotina novelista Elmoreja Leonarda).

[spoiler alert] Jesse James iz Clay Countyja v Missouriju je bil rojen 5. septembra 1847, kar je slabih 14 let pred začetkom ameriške državljanske vojne. Njegov krušni oče je bil lastnik farme tobaka na kateri je bilo zaposljenih kakih ducat sužnjev, kar je bil med vojno povod za obtožbo sodelovanja s Konfederacijo (to je tistih 11 južnih držav, ki so bile za sužnje) in pomoč gverilskim skupinam le-te. Kazen je bila smrt z obešanjem. Stvar je Jesseja in starejšega brata Franka očitno precej pretresla, saj sta se kljub mladosti pridružila prokonfederacijskim gverilcem in sodelovala v izvajanju napadov na Zvezne (severne, Lincolnove) čete. Po vojni se je poskusil predati Zveznim oblastem, a je bil pri tem ustreljen; uspel je pobegniti in se popolnoma pozdraviti (v tem času se je skrival pri sestrični Zee, s katero se je kasneje poročil in imel 4 otroke).

Vse to je Jesseja napravilo… hm, precej jeznega, bi lahko rekel. V času po vojni se je sprva pridružil bandi, ki je sestavljala kolege iz gverilskega obdobja. Ti so z ropi in prestraševanji opozarjali, da ne nameravajo sprejeti novega političnega režim. V enem od takih ropov je Jesse namenoma ustrelil enega od študentov lokalnega kolidža in trdil, da bo s podobnimi akcijami povrnjena krivica, ki se je njemu, njegovi družini in njegovi domovini zgodila med vojno.

V naslednjih letih sta brata James začela sodelovati s Coleom Youngerjem in njegovo skupino. Tako je nastala the James-Younger gang, ena najbolj znanih in strašnih roparskih band wild westa. Ropali so banke, zakladnice, pošte, shranjevalnice, posebej znani pa so postali po pustošenju nad vlaki. Začeli so sodelovati z urednikom Kansas City Timesa Johnom Newmanom Edwardsom, ki je simpatiziral z južnjaško mentaliteto. Jesse in kolegi so se namreč spravljali le na takšne banke in shranjevalnice, kjer so hranili prihranke ex-Zveznih generalov ali ostalih veljakov nasprotne politične opcije. James-Younger gang je z urednikovo pomočjo postala znana po celotnih ZDA.

To pa je s sabo privleklo kup problemov. Ne le da se niso smeli pojavljati v javnosti, ker so njihove slike krožile po vseh uradih šerifov, za njimi so bile razpisane mastne denarne nagrade. Sprva po $1000 za vsakega od bratov James, kasneje pa za Jesseja celo $10000, kar je bilo za tisti čas prav gotovo ogromno. Zanje so se začeli zanimati celo detektivi iz Pinkerton National Detective Agency, ki je bila v tistem času zelo uspešna na področju reševanja urbanega gangsterskega kriminala (a očitno ne dovolj, da bi preprečila vzpon mafije v 20. stoletju). Po tem, ko so se v gangu uspešno otresli težav s tremi detektivi agencije, se je za njimi odpravil sam Allan Pinkerton, ustanovitelj agencije, a je bil neuspešen (pohvalil se je lahko samo s tem, da je preživel).

Leta 1876 pa je sledil najnevarnejši podvig v njihovi roparski karieri. Jesse in kolegi so se odpravili oropati prvo nacionalno banko v Northfieldu v Minnesoti, ki naj bi bila skrbno varovana. Rop ni šel po načrtu in večina banditov je bila mrtvih ali ujetih. Jesse in Frank sta uspela pobegniti kljub masovni iskalni akciji. Frank se je po tem počasi umiril in zbežal v Zahodno Virginijo, kjer ga oblasti nikoli niso najdle.

Na drugi strani pa je Jesse začel iskati nove prestopnike, ki bi sodelovali pod njegovo komando. Več poskusov se je izlojavilo; ni uspel najti ljudi s podobno mentaliteto in ves čas bi naj trdil, da gre vsem le še za denar. Zadnja dva, ki jima je še zaupal, sta bila brata Bob in Charley Ford. Na njegovo žalost pa ni vedel, da sta se Bob, ali Robert, kot mu je bilo v resnici ime, in Charley dogovarjala z guvernerjem Missourija za atentat nanj.

Ta se je zgodil 3. aprila 1882. Enega redkih trenutkov, ko je Jesse vzel dol svoj pas s pištolo, da bi lahko očistil neko sliko na steni, je Robert izrabil, da je, kot se za pravega cowarda spodobi, Jesseja ustrelil od zadaj v glavo. Zanj ni dobil $10000.[/spoiler alert]

Jesse James je bil torej človek z idejo in konceptom. Ni bil vsakdanji denarja željni bandit divjega zahoda, ker je svoja dejanja upravičeval z maščevanjem do bogatega in izkoriščevalskega severa. Hkrati pa je bil morilec, ropar, goljuf, rasist in terorist. Nekakšen ameriški Robin Hood. V vsakem primeru je bil nadvse kul.

In še; njegov epitaf, spisala mu ga je mati: “In Loving Memory of my Beloved Son, Murdered by a Traitor and Coward Whose Name is not Worthy to Appear Here”.

Drugače pa film naj ne bi sledil točno tej zgodbi, kar je logično. Po trailerju sodeč, bo stvar skoncentrirana na obdobje, ko je bil Jesse v zaključni fazi in na sam umor.

 

“I LIKE KILLING PEOPLE BECAUSE IT IS SO MUCH FUN IT IS MORE FUN THAN KILLING WILD GAME IN THE FORREST BECAUSE MAN IS THE MOST DANGEROUE ANAMAL OF ALL TO KILL SOMETHING GIVES ME THE MOST THRILLING EXPERENCE IT IS EVEN BETTER THAN GETTING YOUR ROCKS OFF WITH A GIRL THE BEST PART OF IT IS THAE WHEN I DIE I WILL BE REBORN IN PARADICE AND THEI HAVE KILLED WILL BECOME MY SLAVES I WILL NOT GIVE YOU MY NAME BECAUSE YOU WILL TRY TO SLOI DOWN OR ATOP MY COLLECTIOG OF SLAVES FOR MY AFTERLIFE EBEORIETEMETHHPITI”

To je od štirih edini razvozlan kriptogram, ki jih je poslal serijski morilec znan pod aliasom Zodiac na tri časopisne hiše v San Franciscu konec 60ih in v začetku 70ih let prejšnjega stoletja. Znan po svojem komuniciranju z javnostjo preko dnevnikov The Vallejo Times, The San Francisco Chronicle in The San Francisco Examiner in celo preko televizijske oddaje Jima Dunbarja (znanega talkshow voditelja), ostaja nerešen primer. Do danes mu je dokazanih 5 umorov (+2 osebi, ki sta napad preživeli), osumljen pa je še za 3, poleg tega pa še za dvojno ugrabitev, povezan pa je še z eno izginulo osebo (katere trupla niso nikoli našli). Da smo si na jasnem; umori so dokazani Zodiacu, Zodiacu pa ni dokazana identiteta.

Prvo pismo so vse tri časopisne hiše prejele 1. avgusta 1969; v njih je prevzel odgovornost za 3 pretekle umore in od urednikov zahteval, da se vsebina objavi naslednji dan, seveda na naslovnici. Če to ne bi bilo izpolnjeno, bo “cruise around all weekend killing lone people in the night then move on to kill again, until I end up with a dozen people over the weekend”. Ni kaj, bil je resen. Poleg te berljive vsebine je v vsako pismo dodal tretino (na vsak naslov eno) že prej omenjenega kriptograma. Toje zaporedje znakov s prikritim pomenom. Izgleda nekako takole:

Deli kriptograma so bili objavljeni. In to ne samo zaradi njegove zahteve, pač pa tudi zato, da bi jih nekdo razvozlal. Policiji se namreč ni sanjalo, kaj sporočajo. Vsebino je dekodiral nek zakonski par upokojenih učiteljev zgodovine. Kot sem že prej napisal, je ta (z izjemo zadnjih 18 simbolov) edini razvozlan.

Po tem je sledilo še veliko pisem. V njih je razkrival podatke o umorih, govoril o orožjih (uporabljal je le nož in pištolo), se hvalil z dosežki ipd. Na koncu pisem je včasih celo dodal nekakšen rezultat:

= 13, SAPD = 0. *prvi znak je njegov podpis, SAPD je San Francisco police departement.

Tako je na nek način priznal 13 umorov. A ta pisma in publiciteta, ki bi na prvi pogled lahko policiji kvečjemu pripomogla, je vse bolj škodila pri reševanju primera. Zaradi Zodiacove naraščajoče popularnosti so začeli sumiti, da so avtorji teh pisem različni posamezniki, ki so enostavno želeli nekaj pozornosti. Še več. Ljudje so se množično začeli prijavljati na policiji, da so oni sami Zodiac, da priznavajo umore, da želijo na sodišče, …

Tako je bilo zadnje pismo, ki ga povezujejo z Zodiacom, poslano leta 78, pa še zanj si niso vsi strokovnjaki enotni, če je pristno. Marca letos pa je bilo javnosti sporočeno, da je bila najdena božična voščilnica iz leta 1990, ki bi naj bila avtentična, a je brez pomena.

Zaradi tega (ali pa temu navkljub) je primer danes nerešen. Leta 2004 so ga uradno zaprli, a so ga na začetku letošnjega leta ponovno odprli za dodatne DNA raziskave. Edini resen osumljenec je Arthur Leigh Allen. S primerom ga povezuje številka čevljev in rokavic ter ura znamke Zodiac (na kateri je logo, ki je enak Zodiacovemu podpisu). Živel je nasproti ene od žrtev in v bližini umora neke drug. Ko ga je policija izpraševala, je govoril o knjigi The most dangerous game, ki je bila večkrat omenjena v pismih, brez vprašanja s strani detektivov pa je priznal, da ima v avtu 2 krvava noža, kri pa bi naj bila piščančja. Eden od njegovih prijateljev pa je bil celo pripravljen pričati, da mu je Leigh zaupal, da želi moriti, med drugimi tudi otroke, ter da je omenjal besedo zodiac. V njegovo korist pa je govorila preiskava pisave in prstnih odtisov ter celo prestan poligrafski test.

Vsa ta fama okoli morilca je dobila delen (in subjektiven) epilog s knjigo Roberta Graysmitha Zodiac Unmasked: the Identity of America’s Most Exclusive Serial Killer. Graysmith je bil v času umorov risar pri The San Francisco Chronicle, kasneje pa se je resno vrgel v raziskavo in o tem izdal knjigo. V njej je za morilca okrivil Leigha.

Zgodba pa je letos dobila še filmsko uprizoritev, ki temelji na Graysmithovi knjigi. Za režijo ne bi mogli najti bolj primernega kandidata. To je enkratni David Fincher, mojster trilerja. Poleg enega vrhuncev prejšnjega desetletja in filma, ki je skupaj z The Matrix in American Beauty tako elegantno in perfektno zaključil prvo stoletje filma, Fight cluba, je Fincher avtor še enega žanrskih presežkov, to je Se7en, ter filmov The Game in Panic room, kot high-bugget prvenec pa ima v filmografiji zapisan psiho-sci-fi Alien3. Cast je ravno pravšnji, kar pomeni, da je kul, a se ne tre nekih Cruise-type igralcev. Jake Gyllenhaal (Donnie Darko, Brokeback mountain, Jarhead), tu ni kaj za dodati. Zraven je še Mark Ruffalo, ki je poleg nekaj opaznih stranskih vlog dobro odigral We don’t live here anymore; in Anthony Edwards a.k.a. Dr. Mark Green iz ER; in Robert Downey jr. (za njega sploh ne bom pisal, kje povsod je že bil); in Bryan Cox; in…

Kakorkoli že, film je eden boljših krimičev. Je zelo old school. Nič special efektov, zelo straight-up zgodba, zelo podroben prikaz situacij, a ne prepodroben, da bi postal dolgočasen. Celi 2 in pol uri gradi na tempu. Segmentno obdela več perspektiv, a se drži klasičnega pristopa. In čeprav opredeli Leigha kot morilca, dopušča možnost dvoma.

Film resno priporočam vsem, ki imajo radi klasične krimiče. Ne, vzamem nazaj. Priporočam ga prav vsem, ki radi gledate filme z dobro zgodbo.